Angleški prevod Svetega pisma se imenuje King James Version ali preprosto King James Bible in velja za uradni prevod krščanskega Svetega pisma Anglikanske cerkve. King James Version se sprva ni dobro prodajal, saj je bilo bolj priljubljeno Ženevsko Sveto pismo.

Kralj Jakob je zato prepovedal tiskanje Ženevske Biblije v Angliji, nadškof pa je pozneje prepovedal uvoz Ženevske Biblije v Anglijo. Ženevska Biblija se je v Angliji še vedno skrivaj tiskala.

Kaj je različica Kralja Jamesa?

Uradni angleški prevod krščanskega Svetega pisma, ki ga uporablja anglikanska cerkev, je različica kralja Jakoba, znana tudi kot Biblija kralja Jakoba. Kraljico Elizabeto I., ki je vladala 45 let in umrla leta 1603, je nasledil kralj Jakob I.

Leta 1604 je bil zaradi številnih priložnosti naročen nov dostopen prevod Svetega pisma. Kljub temu se je postopek prevajanja začel šele leta 1607. Za prevajanje Svetega pisma je bil ustanovljen odbor s smernicami in pravili.

Vsak prevajalec pododborov odbora je prevedel isti odlomek. Splošni odbor je nato ta prevod popravil; člani so ga poslušali, namesto da bi ga brali.

Škofje in nadškofje so bili nato zaprošeni, da odobrijo spremenjeni osnutek. Končni osnutek je bil nato poslan kralju Jakobu, ki je imel po odobritvi zadnjo besedo.

Čeprav je bil prevod končan leta 1610, širši javnosti še vedno ni bil dostopen. Leta 1611 ga je izdal Robert Barker, tiskar, ki ga je osebno izbral kralj. Pozneje je Sveto pismo vsebovalo številne tipkarske in tiskarske napake.

Besedilo Kralja Jakoba je sprva vključevalo apokrife ter knjige Stare in Nove zaveze . toda sčasoma je bilo Sveto pismo kralja Jakoba očiščeno apokrifnih knjig. Apokrifov ni v najnovejši različici Svetega pisma kralja Jakoba.

Ženevska biblija ni bila najljubša kralju Jakobu, saj so bile po njegovem mnenju opombe ob robu preveč kalvinistične, predvsem pa so vzbujale dvom v avtoriteto škofov in kralja! Jezik škofovske biblije je bil preveč veličasten, kakovost prevoda pa slaba.

Ženevske opombe in drugi študijski pripomočki so bili priljubljeni med navadnimi ljudmi, saj so olajšali razumevanje prebranega. Kralj Jakob je imel raje Sveto pismo, ki je odražalo upravljanje škofovske cerkve, kot pa opombe, usmerjene h kalvinizmu.

Ko je bila leta 1611 dokončana in objavljena avtorizirana različica Kralja Jakoba, je vsebovala 39 knjig Stare zaveze, 27 knjig Nove zaveze in 14 knjig apokrifov.

Sinajsko Sveto pismo

Sinajska Biblija je najzgodnejša izdaja Svetega pisma. To je sicer manjši pomislek, vendar se tako imenovana Sinajska Biblija imenuje Codex Sinaiticus in je bolj primerna za kodeks kot za knjigo.

Codex Sinaiticus vsebuje kanonične svete spise in druge nekanonične krščanske spise, saj gre za zbirko papirjev, povezanih v knjigo.

Medtem ko je Codex Sinaiticus, ki izvira iz 330 do 360 n. št, se pogosto imenuje "Najstarejše Sveto pismo na svetu" v poročilih medijev se za Codex Vaticanus, ki izvira iz istega obdobja, običajno domneva, da je nekoliko starejši. (300-325 N. ŠT.) .

Predvidevam, da se to, kar imenujejo "Sinajska biblija", med znanstveniki imenuje Codex Sinaiticus. Če je tako, potem je trditev, da je to "najstarejša različica Biblije", nekoliko drzna.

Zaradi bolj arhaične zasnove in odsotnosti tabel Evzebijevih kanonov je Vatikanski kodeks verjetno vsaj trideset let starejši. Sinaiticus je ena najzgodnejših zbirk in vključuje vse svetopisemske knjige v enem zvezku.

Na voljo so starejši osnutki posameznih knjig, ki so skupaj z drugimi nekanoničnimi spisi priročno vključeni v Sinaiticus.

Razlika med Sinajsko Biblijo in verzijo Kralja Jamesa

Codex Sinaiticus in prevod Kralja Jamesa se razlikujeta za 14.800 besed. Trditve so na tej točki že nezaslišane! Zakaj je treba grško besedilo iz četrtega stoletja primerjati z angleškim prevodom iz leta 1611?

KJV in Codex Sinaiticus sta plod različnih pisarskih tradicij, kar pojasnjuje nekatere razlike. KJV je član bizantinske družine besedil, Codex Sinaiticus pa je aleksandrijski tip besedila.

K razlikam pa morda najbolj prispeva dejstvo, da KJV izhaja iz Textus Receptus, grškega besedila, ki je bilo sestavljeno v začetku 15. stoletja.

Znano je, da je Erazem, nizozemski učenjak in teolog, ki je iz različnih virov sestavil Textus Receptus, spremenil nekaj odlomkov, da bi bili bolj podobni citatom prvih cerkvenih očetov.

Zakaj sta bili pravzaprav ti dve deli sploh izbrani kot referenčni? Besedilni kritiki se na primer dobro zavedajo različnih težav s prevodom KJV.

Težave so nekoliko dolgočasne, da bi jih obravnavali na tem mestu (razen če vam je to všeč), zato bom rekel, da KJV ni ravno vrhunec med prevodi Svetega pisma in ne vem, zakaj ta prevod velja za standard.

Codex Sinaiticus je nezanesljiv rokopis, lahko bi rekli kvečjemu. Sveto pismo je starodavni dokument z najbolj zanesljivimi pričami, kot je bilo že večkrat poudarjeno. Zaradi velikega števila rokopisov, ki so jih odkrili v rimskem imperiju, lahko natančno določimo mesta pisarskih napak.

Vstajenje ni nikoli omenjeno

• Toda zadnja trditev je daleč najmočnejša. Po mnenju osebe, ki je ustvarila to sliko, vstajenje Jezusa Kristusa v Sinaitskem kodeksu ni nikoli omenjeno!
• Verjetno to trdijo zato, ker kodeks Sinaiticus, tako kot številni drugi starejši rokopisi, ne vsebuje Markovega razširjenega zaključka (Mk 16,9-20), ki opisuje vstali Kristus, ki se je prikazal svojim učencem.
• Ti verzi so v študijskih biblijah vedno jasno označeni ali opremljeni z opombami, saj krščanski učenjaki že stoletja vedo, da niso izvirni del besedila in da so bili dodani pozneje.
• Za kristjana to ni nič novega ali strašljivega.

Ali še vedno verjamete, da je izvirna Božja beseda?

Zanimivo je, da predstavitev, ki se osredotoča zlasti na Codex Sinaiticus, poskuša sklepati o točnosti Svetega pisma.

Če bi se katera od teh trditev o Sinaitskem kodeksu izkazala za točno, bi to samo dokazalo, da se eden od starodavnih kodeksov bistveno razlikuje od Vatikanskega kodeksa, Aleksandrinskega kodeksa in Kodeksa Ephraemi Rescriptus. Da ne omenjamo na tisoče nepopolnih rokopisov, ki segajo vse do začetka drugega stoletja.

Vsaka večja nedoslednost v besedilu bi raziskovalce spodbudila, da se vprašajo, zakaj je Sinaiticus anomalija, in vsi sklepi, do katerih bi prišli, bi bili specifični za to besedilo.

To ne bi vplivalo na točnost krščanskih svetih spisov, temveč bi bila to težava za kodeks Sinaiticus. To dokazuje doslednost in moč rokopisnih dokazov, zlasti za besedila Nove zaveze.

Končne misli

• Angleški prevod Svetega pisma se imenuje King James Version ali preprosto King James Bible.
• Sinajska biblija" se med učenjaki imenuje Codex Sinaiticus. Če je tako, je trditev, da je to "najstarejša različica Biblije", nekoliko drzna.
• Zaradi bolj arhaične oblike in odsotnosti tabel Evzebijevih kanonov je Vatikanski kodeks verjetno vsaj trideset let starejši.
• Vsaka razlika med obema dokumentoma se v besedilni kritiki šteje za "razliko".
• Sem spadajo slovnične napake, ponavljanja, nejasnosti v besednem redu itd.
• Sinaiticus ne bi dokazal nezanesljivosti Svetega pisma, tudi če bi se dokončno izkazalo, da je v njem veliko napak.

Sorodni članki

HP Envy proti seriji HP Pavilion (podrobna razlika)

Poznavanje razlik: Bluetooth 4.0 proti 4.1 proti 4.2 (osnovni pas, LMP, L2CAP, aplikacijska plast)

Razlika med novim in prejšnjim jabolčnim svinčnikom (najnovejša tehnologija)

Spoznajte razliko: Samsung A vs. Samsung J vs. Samsung S Mobilni telefoni (Tech Nerds)